VESPAZIJAN (69-79)

Izhajal je iz italskega območja, vendar ni bil Rimljan temveč Sabinec. V zgodnji vojaški službi pod Klavdijem se je odlikoval kot legat v Britaniji in Germaniji. Od leta 66 je vodil vojno proti Judom. Kot zaslužnega vojskovodjo v judejski vojni, ga legije v Aleksandriji proglasijo za cesarja leta 69.  Senat je to imenovanje potrdil. Ko Vespazijan nastopi oblast, v Rimskem cesarstvu vladajo kaotične razmere. Obramba rimske meje je šibka, zato prihaja do pogostih vpadov čez mejo. Prihaja tudi do notranjih uporov v obmejnih provincah.

V vojni proti upornim Judom je po začetnih porazih prevzela v letih 67-68 iniciativo rimska vojska pod poveljstvom Vespazijana, ki mu je uspelo zavzeti celotno Judejo, z izjemo Jeruzalema in posameznih utrdb. V času državljanske vojne je, ko je čakal na priložnost za vstop v boj za oblast, prepustil poveljevanje v vojni proti uporniku sinu Titu, ta je uspel zbrati še večje sile kot jih je zbral Vespazijan. Z njimi je leta 70 začel z obleganjem Jeruzalema. Obleganje je potekalo počasi in z velikimi izgubami. Padcu zunanjega obzidja je sledilo zavzetje in uničenje templja. Posledica močne obrambe je bilo nadvse okrutno ravnanje z ujetniki, ki so jih Rimljani v času obleganja križali pred mestnim obzidjem, po padcu mesta pa poslali v egipčanske rudnike, v arene ali jih prodali kot sužnje. Po Titovem povratku v Rim sta poleti 71 Tit in Vespazijan proslavljala veličasten triumf, pri katerem so jot najdragocenejši del vojnega plena predstavljali predmeti iz jeruzalemskega templja, ki so predstavljali glavne verske in državne simbole Judov. Kljub padcu Jeruzalema so se posamezna žarišča upornikov obdržala do pomladi 73 ko pade Masada ob Mrtvem morju.

Za Jude je pomenil izid vojne pravo katastrofo in ponižanje. Davek, ki so ga pred tem plačevali za jeruzalemski tempelj, so zdaj plačevali za Jupitrov tempelj. Med Judi zavlada sovraštvo do Rimljanov, zaradi česar sta se zgodila še dva upora v času Trajana in Hadrijana.

Drugi veliki upor pa je bil upor Batavov ob spodnjem Renu, ki so se mu kasneje pridružila še mnoga plemena, grozila je nevarnost odcepitve od rimskega cesarstva, vendar zaradi neenotnosti propadejo. Vespazijan jim oprosti, ker so mu pomagali proti Viteliju. Leta 70 sklene sporazum z uporniki.

Leta 71 Vespazijan Tita vzame za sovladarja, da mu še prokonzulat in tribunska pooblastila. To kaže, kako si je Vespazijan želel utrditi pozicije. Začel je obnavljati državo. Prevzel je cenzuro - nadzor nad senatom. Vespazijan je pri izbiri sodelavcev odprl možnost dostopa do funkcij nerimljanom. Pri tem je favoriziral Špance. Vespazijan je spremenil tudi senatsko sestavo. V senatu je bilo od tedaj veliko Italikov, Galcev, Špancev, Afričanov, manj pa ljudi iz Balkana in Vzhoda. Oklesti stroške dvora in zmanjša pretorjansko gardo. Sanitiral je državne finance – novi davki (moč države se povečuje). Posledica teh velikih prihodkov so: gradnja in obnova mesta Rim, podpira številne pesnike, intelektualce, šolstvo… Reorganiziral je vojsko in v njej uvedel večjo disciplino. Uredil je nekatera vprašanja veleposestnikov, dal rimske državljanske pravice prebivalcem Španije, posebej se je posvetil obnovi Rima po požaru (obnavlja templje, flavijski amfiteater). Izžene stoike in astronome. Njegov odnos do provinc je bil pozitiven. Ustanovil je celo vrsto novih kolonij: Siscia, Sirmium, Skupi (Skopje), Flavia Solva (Lipnica). Njegova vlada je državi zagotovila politično trdnost in obnovila gospodarsko ravnovesje. Vespazijan je umrl l.79 naravne smrti.

Gradnja Flavijskega amfiteatra se je začela v dobi Vespazijana.