TRAJAN (98-117)

Je potomec italijanskih kolonistov v Španiji. V času adopcije s strani Nerve opravlja funkcijo vojskovodje ob Renu. Nekaj časa tudi še kot princeps ostane v Germaniji. V Rim je prišel šele leta 99, kjer ga senat sprejme z velikim navdušenjem in nazivom „optimus princeps“.

Trajan je dajal prednost zunanji politiki in bil prvi veliki zavojevalec po Cezarju. Cesarstvo pod njegovo vlado namreč doseže največji obseg, kar pa gre pripisati tudi sposobnim oficirjem in izurjeni vojski. Ena glavnih nalog, ki si jih Trajan zada je zaščita Rimskega teritorija.

Leta 100 pride do obnove strateško pomembne ceste v Železnih vratih Đerdap, in pa gradnje kanala za v plovbo v območju nevarnega zalivskega odseka. Leta 101 je zaključil priprave na vojno in z vojsko prekoračil Donavo (prej zgradi veličasten most čez Donavo) ter vdrl v Dacijo, prva dačanska vojna (101 – 102). Namen je bil osvojitev centralne Transilvanije, kar mu uspe, saj državo kralja Decebala, s katerim je Domicijan leta 87 sklenil neugoden mir, z velikimi izgubami premagal pri Tapah in prisili Decebala, da leta 102 kapitulira. Odvzel mu je del ozemlja (Banat je priključil Meziji) in zahteval vojno odškodnino. Dacija je postala klientelna država.

V drugi dačanski vojni (105 - 106) pa je Trajan zadal Dačanom dokončen poraz. Zavzame njihovo prestolnico, kralj Decibal pa je napravil samomor. Dacija v tem času postane rimska provinca. Obsega 2/3 dačanskega kraljestva, zanjo pa je poleg hitrega gospodarskega vzpona značilno naseljevanje tujcev – predvsem rudarjev. V provinci pa je moč zaznati tudi močno romanizacijo. Izredno velik pomen je imel bogat vojni plen, ki ga uporabijo kot vir financ za gradnje in ostale nujne izdatke v cesarstvu. V tem času pa pride, tudi do nove upravne razdelitve, kar se odraža v tem, da je provinca Panonija razdeljena na Zgornjo in Spodnjo Panonijo. Pride pa tudi do močne utrditve meje med srednjim in spodnjim Podonvajem.

Od leta 107 do leta 113 je bil Trajan v Rimu. To je bilo obdobje intenzivne državne aktivnosti. Podpiral je napredek italskega gospodarstva, posebno poljedelstva. Delil je posojila, alimentacije - da bi preprečil propadanje podeželja, pa tudi sam je posojal denar poljedelcem, dobiček pa je dajal v dobrodelne namene (za izobrazbo revnih otrok).

Skrbel je za gradnjo cest, mostov (most čez Tejo), vodovodov, kanalov (prekop Nil-Rdeče morje), pristanišč (izboljša luki v Ostiji in Ankoni) in za vse kar je bilo v zvezi s napredkom prometa v Italiji in izven nje. V Rimu je zgradil forum z baziliko, tržnico, kopališče, teater, Trajanov steber… Na splošno se je v njegovem času zelo veliko gradilo po Italiji in po provincah. Iz tega obdobja je izhaja tudi ustanovitev mesta Poetovio, ki je bilo središče carinske uprave za območje ilirskih provinc. Mesto naj bi nastalo v času dačanskih vojn, kot posledica naselitve vojakov, ki so jim izplačali nagrado v denarju ali zemlji (veteranska kolonija) in je hitro pridobivalo na pomenu.

V času Trajana pride do vzpona plemičev v državno upravo, le ti pa se glede na prihodek delijo na ducenarje 200.000 sestercev, centernarje 100.000 sestercev in sexagenarje do 100.000 sestercev.

Potrebno je omeniti tudi vprašanje kristjanov, kjer Trajan zagovarja mnenje, da je krščanstvo moralno vprašljivo, vendar je postopanje proti krščanstvu na drugi strani tudi kriminalno dejanje. Zaveda se, da je izkoreninjenje krščanstva nemogoče, a je treba dati kristjanom možnost, da se pokesajo in odpovejo svoji veri. Pravi tudi, da naj se Kristjanov ne izsiljuje-preganja, s smrtjo pa naj se kaznuje, le če jim je krivda dokazana. Na koncu doda še naročilo, naj provincialni namestnik ne upošteva civilnih ovadb in je ukazal z ovaduhi postopati tako kot s kriminalci. V tem pismu se kaže dvoumje: krščanstvo je nekaj kriminalnega, vendar se kristjanom ne sledi. Če pa se jim pride na sled, pa se jih postavi pred sodišče. Niha med toleranco in prepovedjo krščanstva.

Pomembne so tudi Trajanove ozemeljske pridobitve na Vzhodu. Ustanovljena je bila provinca Arabija, ki jo sestavljajo Izrael, Jordanija in Sinajski polotok. Omenjena je vojna s Parti, ki jo Trajan začne leta 114, ko jih napade. Najprej je spomladi 114 osvojil Armenijo, partsko interesno območje in jo proglasil za rimsko provinco. Nato je prodrl v Mezopotamijo in tam leta 116 ustanovil provinci Asirijo in Mezopotamijo. Prišel je celo do središča partske države (Ktesifon) in na partski prestol postavil svojega zaščitnika in ustanovil provinco Partijo. Štiri nove province niso bile trdne in prebivalstvo se je upiralo, vendar je Trajan obdržal vse razen srednje Mezopotamije. Ko se je vračal v Rim je v Kilikiji v Mali Aziji zbolel in umrl leta 117 (čas upora Judov v diasporah).