DOMICIJAN (81-96)

Domicijan je vladal 15 let (81-96). Na njegovo podobo je bistveno vplivalo nenaklonjeno literarno izročilo, saj ga že od začetka prikazuje kot kontroverzno osebo v zadnjem delu vladanja pa kot pravega tirana. Že v začetku pride v trajen spor s senatom Za to službo ni bil pripravljen, saj mu ne oče ne brat nista dajala zahtevnejših nalog. Vladal je kruto in absolutistično: degradiranje odličnikov, obsodbe na smrt, konfiskacije premoženj. Sebe je imenoval Dominus et deus. Ni upošteval pristojnosti senata in magistrata. V senat je kot dosmrtni cenzor (ima trajni nadzor nad senatom) pripeljal čedalje več provincialcev. Favoriziral je plemiški stan, ker so bili njegovi odnosi s senatom slabi. Bil je nepriljubljen. Velja za drugega preganjalca kristjanov (za Neronom). Podpiral je staro rimsko religijo in zatiral orientalske, tudi krščanstvo. Skušal je obnoviti staro moralo. Kažejo se konservativne poteze. Prepove prostitucijo in obscenosti na odrih. Prepove vinogradništvo v provincah, da bi povečal proizvodnjo v Italiji. Vodena pa je premišljena gospodarska politika v Italiji in v provincah.

Finance so bile urejene s bolj sistematičnim obdavčevanjem provinc, obnavljal je mesto Rim, cvetela je umetnost in književnost, podpira literaturo, gledališče, amfiteater, cirkus. V provincah je teklo normalno gospodarsko in politično življenje. Ob koncu svoje vladavine se proglasi za boga – čaščenje lastne podobe. Denar je skušal dobiti tudi s zaplembami  imetja in juridičnimi umori – ponovno pride do aktivnosti ovaduhov.

Uspešno se bori v Britaniji (83 Gnej Agricola do Srednje Škotske, obplujejo Britanijo, jo hitro romanizirajo; 84 je odpoklican in čudno usmrčen) in 83 v Germaniji proti Hattom. Premaga uzurpatorja Antonija Saturnina v gornji Germaniji. 88 Germanijo razdeli na Germanijo Superior (sp. Ren) in Germanijo. Inferior (Mainz.) Rimljani se v boju proti Germemanom zadovoljijo z majhnimi pridobitvami.

Rimska vojska pa je v tej dobi imela slabe rezultate v boju z Dačani, ki so iz današnje Transilvanije vpadali preko Donave na rimski teritorij. 88 premaga Dačane pod Decebalom, ki vpadejo v Mezijo, pri Tapah. Mezijo razdeli na Mezijo Superior in Mezijo Inferior (S BG & Dobrudža). Vzdolž Rena in Donave začne graditi limes – mejne utrdbe za obrambo pred germanskimi napadalci. Z gradnjo so nadaljevali njegovi nasledniki.

V Rimu pa se je obnašal vse bolj diktatorsko – iztrebil je stoike v senatu, izgnal filozofe iz Italije. Začnejo se zarote proti njemu. Na koncu teror do senatorjev, priljubljen pa je bil pri plebsu. Septembra 96 ga zarotniki umorijo. Po vsej verjetnosti je zaroto organizirala njegova žena Domicija, ki se je bala za lastno življenje. Po Domicijanovi smrti so se iz javnih mest odstranili vsi njegovi kipi in so uničili vse napise, ki so govorili o njegovih delih. Z njim je izumrla Flavijska dinastija -  ime po Flavius Vespasianus.