SEVERSKA DINASTIJE (193-235)

V zgodovini rimskega cesarstva je tretje stoletje prehodno obdobje, v katerem zamirajo značilnosti zgodnjega cesarstva in se v vse bolj jasnih obrisih nakazujejo poteze poznoantičnega cesarstva. Glavno vlogo ima vojska. Defenz. pred Germani. Na V močni iranski Sasanidi. Prevladuje kmečko-vojaški stan. Splošna državljanska pravica. Stalne vojne povzročijo upad trgovine, gospodarstva, javnih investicij. Lakota, bolezni, razbojniki v puščavah… Širijo se V religije - mitraizem, krščanstvo. Po smrti cesarja Komoda l.192 se začne boj za oblast. Zadnji iz dinastije Antoninov proglašen s strani senata Pertinaks je vladal le tri mesece. L.193 so ga ubili pretorjanci, ker se ni uklonil pretorjanski gardi in ji dati nagrad. Za cesarja so pretorjanci proglasili Didija Julijana. Istega leta so za cesarje proglašeni s strani svojih legij tudi: britanske legije Klodija Albina, sirske Pescenija Nigra, panonske Septimija Severja. Predhod. voj. ces. Senat izgublja na moči, čedalje več senatorjev prihaja iz V prov. Vladar je  prevzel nadzor nad financami in sam imenuje namestnikev provincah. Mnoge senatorje da ubiti in jim konf. premoženje. Odloča s pomočjo sodelavcev, ki jih izbira sam iz kroga pretorjanskih prefektov - tu pa je po takojšnji razpustitvi stare pretorjanske garde največ obdonavskih vojakov (prej iz I, Norika, Mak., Španije). Poveča birokratski aparat, fince so v rokah vitezov. Poveča vlogo vojske, višje vojaške mezde, vojak se lahko poroči. Nastopi finančna in gospodarska kriza, propad stare rimske vere in vzpon krščanstva, ki ga ne preganjajo.

Septimij Sever (193-211): po rodu Pun iz rimskega mesta Magna Lepte v Afriki.Svoje zahteve po prestolu ni mogel uresničiti brez boja. L.193 je bil s strani svojih legij proglašen za cesarja. Takoj po proglasitvi za cesarja je s svojimi legijami prišel v Rim in se brez boja polastil oblasti. Didij Julijan je bil ubit l.193, nato pa je Sever obračunal še z ostalimi pretendenti. Na V je kot pretendent nastopil Pescenij Niger, ki ga je podpirala armada ob Evfratu. Sever pa ga je l.194 premagal pri Isu in pri tem razrušil mesto Bizantion (to je podpiralo Nigerija). Nato pa je prišel namestnik iz Britanije Klodij Albin v Galijo, vendar ga je Sever l.197 premagal pri Lyonu in mesto oplenil. Tako je imel absolutno moč. Sever je bil sposoben vojskovodja, vojska mu je bila oddana, zato jo je tudi nagrajeval. Uspešno se je bojeval s Parti. Zanimal se je za Arabijo. V ga je zelo privlačil. V provincah je izvedel razne reforme, menjal je status mestom in se tudi zadrževal v the krajih. Sever je največ pozornosti posvetil predvsem afriškim provincialnim mestom (predvsem rodnemu Leptisu; tu postavi veliko stavb in drugih spomenikov). Numidijo proglasi za cesarsko provinco. Razlike med Italijo in provincami izginjajo. Tudi njegova žena Sirijka Julija Domna je imela političen vpliv.  Sever pa je imel nepazljiv odnos do senata in R aristokracije. Mnoge med njimi je dal kot sovražnike usmrtiti in mnogim je konfisiciral imetje. Umrl je v Britaniji, kjer se je vojskoval in varoval mejo. Pri tem je prodrl na Škotsko. Umrl je l.211v Yorku. Za njim sta skupaj zavladala njegova sinova: Bassianus in Geta. Basijan naj bi vladal iz Rima Z, Geta pa naj bi V vladal iz Antiohije ali Aleksandrije. Basijan je ukazal ubiti Geta zaradi oblastiželjnih značajev med bratoma.

Rimsko cesarstvo v obdobju Septimija Severja, 210 n. št.

Afriška ekspanzija v času Septimija Severa.

 

Karakala (211-217): Najprej je namesto njega vladala njegova mama. L. 211 pa sin Basijan vzame rodovno ime Antoninus iz spoštovanja cesarjev Antoninov. Popularen pa je bil tudi njegov nadimek Karakala. L.212 umori brata Geta in menda še 20.000 ljudi. Tako je preprečil načrt za delitev države na 2 dela. V zgodovini je znamenit zaradi l.212 sprejetega edikta Constitutio Antoniniana: vsi svobodni prebivalci dobijo rimsko državljanstvo -> dohodki za prazno cesarsko blagajno od davkov na dediščino, ki jih plačujejo samo polnopravni državljani. Drugače pa o Karakali biograf pravi, da je bil okrutna oseba. Nanj sta vplivala predvsem njegova mati Julija Domna in njegova teta Julija Meza. Posebna znamenitost so Tehrme Antoninianae, katerih ostanki so še vedno ohranjeni. Odšel je na pohod proti Partom l.216 in bil na tem pohodu l.217 ubit. Verjetno ga je dal ubiti njegov pretorjanski prefekt Makrink.

Rimsko cesarstvo v obdobju Karakale

Markin (217-218). Njegov vzpon na oblast pomeni novo razdobje v rimski zgodovini. Postal je cesar, ne da bi bil član senata. Senat je to novost brez odpora sprejel. Bil je nepriljubljen pri vojski, ker so bili ti vdani Karkali. Pregovoril je senat (ta se je temu upiral), da privoli v proglasitev Karkale za boga. V vojski pa je upornost kljub temu razla, zlasti potem, ko je Makrin prekinil še nedokončan pohod proti Partom. Po neuspešnem boju proti Partom ga legionarji ubijejo.

Elagabal (218-222) pripada dinastiji Severov kot nečak Julije Domne. Pripelje ga Julija Meza, snaha Sept. Severja. Bil je premlad in nesposoben vladar. Obnašal se je nedostojno. Kot fanatični pristaš in vrhovni duhovnik sirskega boga sonca Balla je prenesel njegovo čaščenje v Rim.Orientalski način njegovega despotskega vladanja je rimski družbi zbujal odpor in tako so ga l.222 ubili pretorjanci.

Aleksander Sever (222-235) je bil sin Julije Mameje. Bil je bratranec Elagabala. Do oblasti mu pomagajo pretorjanci in vpliv njegove matere. V tistem času je bil star 13 let. Zato je prva leta vladanje nadziral skrbno izbran odbor 16 senatorjev, babica in mama. V tem času so senatorji izpeljali vrsto reform, ki naj bi zajezile vedno bolj gorečo gospodarsko krizo, a so v celoti dosegli samo to, da je bilo krajevnim uradnikom naloženih vedno več dolžnosti in odgovornosti in da je bilo vedno manj ljudi pripravljenih prevzemati javne službe. Pretorjanski prefekt Ulpijan in pravni strokovnjaki izvajajo pomembne reforme: senat in aristokracija dobita pomembno vlogo, davčna reforma, zmanjša stroške za vojsko. Prišlo je do vojn l.224 na V, v Partiji so s prevratom prevzeli oblast perzijski prvaki (Perzijec Ardašir), ki so osnovali dinastijo Sasanidov (do 7. stol., ko jih uniči Ar.). Perzijci pod vodstvom kralja Ardašira l.230 začnejo prodirati proti Z (Mezopotamija). S tem so bile ogrožene najvzhodnejše province, najbolj Sirija in Kapadokija. L.232 je Aleksandru uspelo odbiti napadalce. Ob velikih izgubah sklene mir. Ampak Germani na Z so prodrli preko Donave in Rena na teritorij R provinc. Cesar se je tukaj l.234 znašel v neugodnem položaju. Cesar si je prizadeval , da bi od sovražnikov kupil mir, s tem pa si je zapravil zaupanje svojih čet. Vojska se je demoralizirala in l.235 umorila njega in njegovo mater. Za cesarja so proglasili popularnega poveljnika Maksimina. Aleksander je zadnji cesar iz dinastije Severov. Njegova smrt je napovedala začetek anarhije, ki je nato trajala 50 let.