TIT (79-81)

Titus Flavius Vespasianus (79 - 81) je postal cesar 79 Imel je problematičen odnos do brata Domicijana. Služil je kot vojskovodja v Britaniji, Germaniji in Judeji, 70 pa je oblegal in opustošil Jeruzalem. Kot očetov pomočnik na bojišču in kot sovladar je veliko naredil. Le dobra dve leti dolga samostojna vlada se kaže kot nekakšna kontinuiteta Vespazijanove vlade.

Uničenje Jeruzalemskega templja, Francesco Hayez, 1867.

Obdobje cesarja Tita zaznamujeta dve veliki nesreči: avgusta 79 je izbruh Vezuva uničil mesta Pompeje, Herculaneum in Stabiae v bližini Neaplja. Druga nesreča je bil velik požar v Rimu v naslednjem letu, ki je uničil Kapitol, Panteon, Agripovo kopališče in vrsto drugih pomembnih zgradb. Pri odpravljanju posledic obeh nesreč je cesar pokazal skrbnost in velikodušnost. Hitro je obnovil uničena svetišča in druge stavbe javnega pomena v Rimu, prav tako je z velikimi stoletnimi igrami posvetil flavijski amfiteater (Kolosej) Senatorji so bili zadovoljni z njegovo politiko. Umrl je po kratkotrajni bolezni.

Pogled na Vezuv iz Pompejev.