TIBERIJ (14-37)

Tiberij se je v času cesarja Avgusta izkazal kot vojščak in diplomat, vendar je zaradi cesarjeve nenaklonjenosti šele od l. 4. Po Kr. dalje, po smrti vseh Avgustovih moških sorodnikov, postal glavni kandidat za nasledstvo na prestolu. Leta 13 n. št., v letu pred Avgustovo smrtjo je postal Avgustov sovladar. Po smrti Avgusta (19. 8. 14.) je Tiberij postopal kot naslednik na prestolu,  vendar je pokazal velike zadržke do sprejema vladarskih pooblastil, šele mesec po Avgustovi smrti je na senatni seji ugodil prošnjam senatorjev in sprejel cesarski naslov.

Po Avgustovi smrti je izbruhnil upor treh panonskih legij (8., 9. in 15.). Vojaki so bili nezadovoljni zaradi predolgega službovanja, brezdušne discipline, slabe plače in nezadostne odpravnine. Namesto obdelovalne zemlje so jim dajali kot odpravnino nerodovitna močvirnata in hribovita zemljišča. Ta upor je zahteval tudi prve žrtve med oficirji.  Zaradi kočljivega položaja ob prevzemu oblasti Tiberij ni mogel osebno poseči v reševanje spora, zato je poslal sina Druza in nekatere druge, ki so upor uspešno ustavili.  Dosti večji in nevarnejši vojaški upor je izbruhnil ob renski meji. Zajel je 8 legij (skoraj 1/3 tedanje rim. vojske). Upora v Panoniji in ob Renu nista ogrozila rimske države, tudi ne položaja novega cesarja.

NOTRANJA POLITIKA TIBERIJA

Prvo obdobje Tiberijeve vlade (do začetka l.23.) je celo Tacit kot najostrejši kritik ocenjeval kot zelo dobro. Tiberij je bil v dobrih odnosih s senatom, čigar delovanje je bilo v skladu z avgustejsko ureditvijo. Ni bilo pravnih in sodnih zlorab. Državno upravo in finance so vodili so vodili sposobni in vestni uradniki. Cesar je pokazal nenaklonjenost do nekaterih verskih in etničnih skupin in nosilcev poklicev, vendar se vsi njegovi  odloki nanašajo na Italijo, med drugim je tudi izgnal Jude iz Rima.

Pretežno uspešna doba Tiberijeve vladavine je trajala do leta 26., do cesarjeva odhoda na Kapri, od koder se ni več vrnil v Rim. Najbolj občutljiva točka Tiberijeve vlade je bil njegov odnos do senata. Senat je postal vse bolj servilen do cesarja. Najbolj negativen pojav Tiberijeve vlade so bili procesi zaradi razžalitve cesarjevega dostojanstva na podlagi Avgustovega zakona. To so bili po vsebini  politični procesi s pomočjo katerih je cesar odstranil svoje politične nasprotnike.

Na začetku teh proces ni bilo tako veliko, o čemer poroča tudi Tacit. Kasneje pa je bilo teh procesov vse več, za celotno dobo Tiberijeve vlade je doseglo število 60 in s tem bistveno preseglo njihovo število v Avgustovi dobi. Politični procesi niso le izraz cesarjeve tiranske narave, temveč v veliko večji meri odraz novega političnega sistema. Ta je temeljil na nesporni cesarjevi avtoriteti, položaj cesarja je bil nad vsemi institucijami in normami.

V prvem desetletju pretežno uspešna Tiberijeva vlada, se je v senci vzpona pretorijanksega prefekta Sejana postopoma spremenila v tiranijo. Z Germanikovo smrtjo je postal prvi kandidat za naslednika cesarja njegov sin Druz, ki se je izkazal ob zadušitvi upora panonskih legij in kot upravnik Ilirika z najvišjimi pooblastili. Pričakovani vzpon cesarjevega sina v rang sovladarja je preprečil Tiberijev pretorijanski prefekt Sejan, ki se s strupom umoril princa, pri čemer cesar ni ničesar zaslutil in je obdržal Sejana za svojega zaupnika. Po Druzovi smrti se je Sejanov vpliv še povečal, odstranil je vrsto političnih nasprotnikov in začel celo snovati načrte za prevzem oblasti. Dal je umoriti vse Tiberijeve možne naslednike, na vrhovna poveljniška mesta je postavil svoje prijatelje, s Tiberijevem soglasjem se je končno poročil s pripadnico cesarske družine, leta 31 je celo skupaj s cesarjem postal konzul in bil s tem povzdignjen v sovladarja. Šele v zadnjem trenutku je cesarja obšel sum. Na varno mesto je umaknil Germanikovega najmlajšega sina Gaja (Kaligula), zatem je s pomočjo senata razkril Sejana, ki je bil obsojen na smrt in usmrčen. Tiberij je v maščevanju dal usmrtiti Sejanovih privržencev, njegova družina je postala žrtev ljudskega besa.

Z izjemo Germanikovih pohodov proti Germanom med Renom in Labo v zgodnji dobi Tiberijeve vlade, ki jih je cesar prekinil, ni bilo poskusov širjenja meja cesarstva. Tiberij se je držal načela cesarja Avgusta, da je treba ohraniti in zavarovati pridobljeno ozemlje, ne pa širiti meja države. 

Germanikovi pohodi med Renom in Labo.