NERON (54-68)

Na prestol je nastopil l.54, po smrti Klavdija, imenoval se je Nero Claudius Augustus Germanicus. Njegovo prvo 5 letno obdobje vlade je veljalo za posebej uspešno. Na njega so imele odločilen vpliv 3 osebnosti, izmed njih je vpliv njegove matere Agripine, ki je Nerona dejansko postavila na prestol, izrazito negativen, saj je ona hotela vladati namesto njega. Zaradi posegov v njegovo zasebno življenje je prišla z njim v odkrit spor, ki je prerastel v medsebojno smrtno sovraštvo. Pozitivno sta na njega vplivali Seneka (njegov vzgojitelj, glavni svetovalec in vodilni intelektualec tedanjega časa) in prefekt Afranij Bur. Z njihovo pomočjo se je po petih letih vlade Neronu končno uspelo se rešiti pogubnega vpliva matere. Neronov atentat na mater je imel dramatični razplet. Dal je zgraditi ladjo, na kateri se je peljala cesarica, ladja se je sredi neapeljskega zaliva skladno z načrtom razpadla. Neronovo mater in njeno spremstvo je morala doleteti smrt v valovih, ampak se je Agripina rešila iz valov in so jo morali pokončati v vili na morski obali.

Po smrti matere, Neronovo vlado označujejo: dobra državna uprava, cesarjeva skrb za prestolnico ter ustanovitev več kolonij v Italiji. Ustanovil je niz športnih in umetniških festivalov (želel se je uveljaviti v družbi in želel je da družba, da potrditev njegovim vsestranskim sposobnostim o katerim je imel visoko mnenje), najpomembnejše so t.i. »Neronove igre« (Neronia).

Propadli načrt Nerona za izgradnjo Sueškega prekopa.

Konec njegove uspešne vladavine zaznamujejo 3 dogodka: 1) l. 62 je dal usmrtiti svojo ženo Oktavijo 2.)l. 63 je umrl prefekt Bur in 3) zmanjšal se je Senekov vpliv na cesarja, zato se je Seneka umaknil z dvora. Proti cesarju, čigar je vlada dobivala vse bolj despotske poteze, se je izoblikovala opozicija, na čelu katere so bili vodilni senatorji in pripadniki intelektualne elite. Poleti 64. Izbruhnil je v Rimu požar, ki je divjal teden dni. Veliko prebivalcev je izgubilo življenje, skoraj vsi so utrpeli materialno škodo. Začele so se širiti govorice, da je za požar kriv sam cesar, da bi odvrnil s sebe sum krivde, je okrivil za požar novo, med prebivalci nepriljubljeno versko skupnost kristjanov, ki je v Rimu bila že prej razširjena, ampak številčno obvladljiva. Sledilo je versko preganjanje verske manjšine kristijanov oziroma množično pobijanje. Velja za prvega preganjalca kristjanov. Po požaru je začel načrtno obnavljati mesto po sodobnih urbanističnih načelih. Neron se je začel podobno kot stric Kaligula enačiti z raznimi božanstvi: Herkulom, Apolonom, Helijem in Mitro. Bil je osovražen v vsem vodilnim strukturam rimske države in družbe. Proti Neronu so izbruhnili številni upori. L. 68. Je ob pomoči svojega zaupnika naredil samomor. Ni imel potomstva in bližjega sorodstva, pa je njegova smrt pomenila propad julijsko-klavdijske dinastije.